So nekateri ljudje bolj dovzetni za stres?
So ljudje, ki imajo naporno in odgovorno delo, vrsto drugih obveznosti, družino, a si brez vidnega napora nalagajo nove izzive.
Vedno so videti mirni in zbrani, nobenega sledu o kakršnem koli stresu. Se le tako dobro pretvarjajo ali je res, da stres na nekatere ljudi vpliva manj kot na druge?
Iz roda v rod
Osebnost, torej način delovanja našega uma, tisto, zaradi česar različno razmišljamo in reagiramo, je zanesljivo eden od dejavnikov, ki določajo, kako stres vpliva na nas, zatrjuje angleška zdravnica in psihologinja Kate Middleton, avtorica knjige Stres – kako se ga znebimo.
Osebnostni dejavniki, ki pogosto prehajajo iz roda v rod, močno vplivajo na to, kako doživljamo svet okrog sebe, prav tako pa imajo vlogo pri razvoju naše samopodobe. Osebnost ne more spremeniti telesnih sprožilcev stresa, vpliva pa na to, kako verjetno je, da bomo prišli v stresne situacije.
Pozor, če ste perfekcionist
Perfekcionisti se zelo ženejo in si neomajno prizadevajo doseči zastavljene cilje. Zastavijo si jih visoko in so do sebe neizprosni – zdi se jim, da morajo vse opraviti po najvišjih merilih.
Prizadevanje, da bi nadzorovali vse v življenju, pa ni povezano le z večjo dovzetnostjo za stres, temveč s povečanim tveganjem za številne čustvene in psihične težave. Nekateri strokovnjaki celo menijo, da bi morali perfekcionizem opredeliti kot bolezen!
Kako pa vi razmišljate?
Če smo zaradi vidikov svoje osebnosti pod pritiskom, se to kaže v načinu našega razmišljanja. Raziskave namreč kažejo, da lahko določene misli naredijo veliko škode, ker povzročajo, da čustva rastejo in močneje vplivajo na nas. Takšne misli so pogostejše pri ljudeh z določenim tipom osebnosti. Kate Middleton v knjigi Stres – kako se ga znebimo navaja nekaj primerov miselnega netiva, ki hitro zaneti čustveni požar:
• negativen način razmišljanja (usmerjen na negativne dogodke in se ne zmeni za nič pozitivnega),
• izključujoče razmišljanje (vse je ali dobro ali slabo, prav ali narobe, srednje možnosti ni),
• katastrofično razmišljanje (ko možgani naredijo preskok od »muhe« v sedanjosti k »slonu« v prihodnosti),
• čustveno sklepanje (vsak dimni alarm še ne pomeni požara: če se nečesa bojimo, to še ne pomeni, da se bo to v resnici zgodilo),
• personaliziranje (večno prevzemanje odgovornosti nase),
• negativno branje misli drugih ljudi (kaj si slabega mislijo o nas, našem delu …).
Nove možnosti
Osebnost ima torej res določeno vlogo pri bojevanju s stresom, vendar to še ne pomeni, da bi zaradi tega morali poskušati biti nekaj, kar nismo. Dejstvo pa je, da se lahko šele takrat, ko doumemo, zakaj se odzivamo na določen način, zavemo možnosti drugačnega ravnanja.
Zaživite življenje v polni meri. Razstresite se!
Žal je postal stres del našega vsakdana in nekaj povsem običajnega. Vse premalo se zavedamo nevarnosti, ki nam jih prinaša in s tem uničuje zdravje ter negativno vpliva na naše počutje.
Sprejmite Migimigi izziv in preverite svoje stanje stresa – stresno obremenjenost, aktualno stanje stresa ter vašo moč stresne obrambe.